Primeri dobre prakse

Prva hiša s sistemom Isomax v Murski Soboti

Leta 2009 smo naredili prvo stanovanjsko hišo s sistemom Isomax v Sloveniji. Sistem je bil načrtovan tudi s sredinskim zbiralnikom sončne energije za predgrevanje sanitarne tople vode. Sistem za izkoriščanje hladne zemlje z površinskih hladnim zalogovnikom. Prezračevanje je izvedeno s cevnim zemeljskim prenosnikom cev-v-cevi ter mešalno prezračevalno komponento za letno in zimsko delovanje. Sistem je porabil 14,6kWh/m2/leto energije.

 

Stanovanjska hiša Dobrava

Stanovanjska hiša je zasnovana z ploščatim zemeljskim hranilnikom, ki je zgrajen pod temeljno ploščo. Ob temeljni plošči je izvedena dodatna toplotna izolacija v horizontali, da se zmanjša vpliv zunanje temperature na topli zemeljski zalogovnik. Hiša je grajena z modularnimi opečnimi zidaki debeline 30 cm. Po celotni zunanji steni so položene cevi za toplotno bariero. Toplotna bariera je položena tudi v mansardi po betonski plošči. Tako je po celotnem ovoju narejena temperaturna bariera. Na strehi so montirani sprejemniki sončne energije ter manjša električna sončna elektrarna. Za pokrivanje konic ter za ogrevanje sanitarne vode služi manjša toplotna črpalka voda/voda. Za hlajenje poleti pa se izkorišča podtalnica za pasivno hlajenje temperaturne bariere. Tako se samo s pasivnim načinom hladi hiša in nudi ugodno bivalno ugodje. Poraba energije je 7,6 kWh/m2/leto, če pa se odšteje še pridobljena energija od PV panelov, je ta energija samo 3,4 kWh/m2/leto, pri čemer je hiša grajena v nizko energetskem načinu 28 kWh/m2/leto. Toda s pomočjo sistema Solinterra se lahko energija zmanjša za skoraj 10x. Potrebna energija za delovanje hiše je za ogrevanje, hlajenje, pripravo sanitarne tople vode (6 članov) ter prezračevanje z vračanjem toplote.

 

MIC Nova Gorica

»Prva nič energijska šola s sistemom Solinterra na svetu.«

Kako nizko energetski objekt narediti nič energijski objekt samo s pomočjo izkoriščanja naravnih virov energije.

Izgradnja šole MIC Nova gorica. Namen projekta je bil, kako in na kakšen način pri tipski gradnji nizkoenergetskega objekta narediti objekt nič energijski, pri čemer se toplotni ovoj objekta ne spremeni, ampak ostane enak. Objekt je bil po idejnem projektu priklopljen na daljinsko ogrevanje. Za potrebe hlajenja je bil predviden hladilni agregat moči 428kW na strehi. Prezračevanje je bilo projektirano z izkoriščanjem 65 % odpadne toplote. Priprava sanitarne vode v ogrevalni sezoni poteka z daljinsko toplotno, v preostalem delu leta pa z električnimi grelniki. Glede na dejansko rabo energije bi objekt za ogrevanje porabil pri takratnih cenah (leta 2014) daljinskega ogrevanja kar 58.252 €. Za hlajenje s hladilnim agregatom 27.440 €, za pripravo sanitarne tople vode 2.040 € ter za prezračevanje 6.510 €. Skupni strošek za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in pripravo sanitarne tople vode bi bil 94.242 €/leto.

S pomočjo lastnega znanja in razvoja sistema Solinterra, smo uspeli projektirati in izvesti objekt, ki porabi izredno malo energije ter v največji meri izkorišča naravne vire energije. Te tehnologije so že poznane in so bile uporabljene pri manjših objektih, pri velikih javnih objektih pa sedaj prvič. Najbolj pomembni elementi sistema Solinterra so: - toplotna bariera – cevi, položene v zankah na zunanji del stene pod izolacijo in po celotnem zunanjem ovoju, skupaj z ometom tvorijo bariero, ki preprečuje ohlajanje ali pregrevanje sten oz. notranjosti objekta.

• aktivno betonsko jedro – to pomeni, da se celotna masa betona v medetažnih ploščah ogreva in ohlaja.
• zemeljski topli zalogovnik pod objektom – služi za shranjevanje brezplačne sončne energije poleti. Za to skrbi kar 320 m2 sprejemnikov sončne energije na strehi, toplota se pa shranjuje v zemljo pod objektom MIC.

Vgrajena je tudi visoko temperaturna in učinkovita toplotna črpalka voda/voda, ki služi za pokrivanje konic po ogrevanju ter za pripravo sanitarne tople vode. Toplotna črpalka je moči samo 70/80 kW.

V posameznih prostori so nameščeni parapetni in stropni konvektorji, ki služijo za pokrivanje konic po ogrevanju ali hlajenju.

Prezračevanje se je izvedlo z zelo visoko učinkovitimi rekuperatorji toplote do 90 % in z integriranimi toplotnimi črpalkami z Dx enoto za hlajenje in ogrevanje. V napravah so nameščeni tudi CO2 senzorji, ki omogočajo optimalno izmenjavo svežega zraka ter optimalno prezračujejo objekt. S tem se bistveno prihrani pri energiji, ki je potrebna za obratovanje ventilatorjev. Vsi ventilatorji imajo vgrajene visoko učinkovite EC motorje.

Za ogrevanje sanitarne vode se v največji meri koristijo sončni kolektorji. 84 % potrebe po pripravi sanitarne vode se zadosti samo s pomočjo sončnih kolektorjev, ostali del pa se ogreva s pomočjo toplotne črpalke voda/voda.

Hlajenje je izvedeno na način, da se izkorišča energija podtalnice. Preko ploščnega prenosnika se izkorišča energija hladu in na ta način se hladna voda koristi za hlajenje temperaturne bariere in betonskega jedra ter konvektorjev.

Za celoten sistem in nadzor ter upravljanje skrbi CNS sistem. V celotnem nadzornem sistemu je vgrajenih preko 380 senzorjev, merilnikov pretokov, kalorimetrov, električnih merilnikov porabe energije in sistemov za upravljanje in nadziranje. Na osnovi teh podatkov se shranjuje in beleži ter preračunava vsa potrebna energija za ogrevanje in dejansko porabo energije.

Že v uvodoma je bilo predstavljeno, kako iz nizkoenergijskega objekta (35 kWh/m2/leto) narediti objekt, ki za ogrevanje porabi čim manj energije. Z našim znanjem in izkušnjami nam je uspelo, saj objekt porabi manj kot 2 kWh/m2/leto za ogrevanje, pri čemer se z energijo oz. z toploto v objektu ne varčuje. V učilnicah in pisarnah je povprečna temperatura med 22,5 do 23,5 °C ter v delavniškem delu med 21-22,5° C. V kolikor bi objekt ogrevali na temperaturo, ki je predpisana po projektu ali pravilniku, bi bil prihranek še 8-10 %. Glede na tako majhno porabo energije se to praktično ne izplača in uporabniki šole so izredno zadovoljni, da jim je pozimi toplo. Objekt porabi za ogrevanje samo 1.347 € oz. 9.621kWhel in za 5112 m2 velik objekt je to samo 1,88 kWh/m2/leto za ogrevanje. V ceni je upoštevana vsa električna energija, ki je potrebna za delovanje: obtočne črpalke, motorni pogoni, regulacija in toplotna črpalka.

Za hlajenje se izkorišča samo energija podtalnice, torej samo črpalka, ki iz globine 32 m črpa 14,5 °C hladno vodo, ki se preko prenosnika izkorišča za hlajenje. Glede na to, da se črpa sorazmerno visoka temperatura, je dovolj nizka za nemoteno hlajenje objekta, kljub temu, da je nekaj dni v letu zunanja temperatura presegla 40 °C. V šoli je bila celo poletje konstantna temperatura 26 °C. Tudi pri hlajenju se ni varčevalo. Strošek hlajenja je bil tako 1.036 € oz 7.407 kWhel. oz. 1,45 kWh/m2/leto za hlajenje. Priprava sanitarne tople vode je v večjem delu leta pokrita s sončno energijo. Strošek obtočne črpalke in dodatno še toplotne črpalke je 150 € na leto oz. 1.180 kWhel. Prezračevanje predstavlja največji strošek za objekt. Strošek prezračevanja je 2.060 € za pogon ventilatorjev.

Postopek za določanje prihrankov energije:

Prihranki temeljijo predvsem na osnovi IDZ projektne dokumentacije in glede na PZI projektno dokumentacijo. Narejene so bile analize ter tudi različne študije. Rezultati prihrankov so dokazljivi, ker je v objektu nameščenih 11 merilcev toplotne in hladne energije, posebej pa tudi merilec porabe električne energije za celotne strojne instalacije.